Naravna mila so narejena iz maščobe, luga in vode. To je čista osnova, kateri lahko poljubno dodajamo razne dodatke in priboljške, kot so naprimer dišave, glina, oglje, razni vlažilci kot naprimer aloe vera, ali pa posušeni cvetovi.

Osnova vseh naših trdih rastlinskih mil so rastlinska olja in masla. Ne uporabljamo živalskih maščob, čeprav je uporaba govejega ali prašičjega loja precej popularna pri številnih izdelovalcih trdih mi.  Oljčno olje je dodano v največjem deležu, saj naredi izjemno nežno milo. Ker pa je milo, narejeno samo iz oljčnega olja  nekoliko spolzko in ker zori kar šest mesecev, smo mu dodali še kombinacijo drugih olj in masel. V precej visokem deležu je tako v milu še okoljsko sprejemljvo palmovo olje z RSPO certifikatom, ter kokosovo olje in kakavo maslo. Samo pri milu Sneguljčica smo uporabili  karitejevo maslo namesto kakavovega, saj je le-to primernejše za občutljivo, suho kožo. Naša naravna rastlinska  mila se sušijo kar 4-6 tednov. Toliko časa je namreč potrebno, da iz mila izhlapi vsa odvečna voda.To pomeni, da je milo šele po preteku tega časa pripravljeno, da pride do vas. In takrat boste dobili najboljše, kar se od dobrega naravnega rastlinskega mila da dobiti.

Glicerinska mila, ki je v opisu sestavin naših rastlinskih trdih mil na dokaj visokem mestu, je stranski produkt umiljenja oziroma saponifikacije. To je brezbarvna, gosta tekočina,  ki nima vonja ima pa izjemno nalogo – zagotoviti ustrezno navlaženost rok. Tudi aloe vero najdemo v marsikaterem trdem milu, a je to sestavina, ki je v osnovo mila dodana in ni stranski produkt nastanka trdega mila, kot je to pri glicerinu. Dobro je, da milo ne pusti občutka na koži, kot da je umivanje  »postrgalo« s kože vso maščobo. Ali je milo dobro in pravilno narejeno, se namreč pogosto vidi šele takrat, ko se z njim umijemo. Če imamo po umivanju rdečico ali pekoč, srbeč ali kakršenkoli drug občutek neugodja, potem to milo ni primerno za nas. Razlogi so lahko različni, od premajhnega pribitka maščobe v sami recepturi, do prevelike količine eteričnih olj ali parfumov. Nenazadnje je v milu lahko tudi prevelika količina luga, ki je lahko posledica slabega predhodnega izračuna recepture.

Med dodatki v milu velja na prvem mestu omeniti dišave. Le-te so lahko v milu prisotne v obliki eteričnih ali pa parfumskih olj. Slednja morajo biti narejena posebej za uporabo v milih, saj bi klasičen parfum, ki ima pogosto visoko vsebnost alkohola povrzočil, da bi se masa pri izdelavi mila prehitro in preveč strdila. Proizvajalcev eteričnih olj je zelo veliko, ravno tako tudi parfumskih, ki so primerna za izdelavo mil. Niso pa vsa dobra in kvalitetna. Tako eterična kot tudi parfumska olja se v rastlinska mila lahko dodajajo le omejeno. Vsako eterično olje ima omejitev uporabe, ki je določena po mednarodnih (IFRA) standardih za dišave.

Drugi zelo pogosti dodatki v naravnih trdih milih pa so suhi cvetovi različnih rastlin. Pogosto naletimo na ognjič, sivko pa tudi popke posušenih vrtnic. Težava pa je v tem, da je le redko katero suho cvetje živahnih barv tudi po preteku dobe sušenja, saj lug v milu »poskrbi«, da je cvetje (z izjemo redkih vrst zelišč) videti rjavo in na prvi pogled izgleda, kot da je milo nekoliko »gnilo«.